OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA

Presnovna bolezen kosti (PBK) pri novorojenčku − osteopenija je bolezen, ki je pretežno posledica neustrezne mineralizacije kosti, na njen razvoj pa vplivajo tudi genetski, mehanski in okoljski dejavniki. Po rojstvu se namreč ustavi prehajanje mineralov od matere preko posteljice do otroka, zato je...

Descripción completa

Guardado en:

Detalles Bibliográficos
Autores principales:	Nina Majoranc, Aneta Soltirovska Šalamon
Formato:	article
Lenguaje:	SL
Publicado:	The Society for Children with Metabolic Disorders 2021
Materias:	presnovna bolezen kosti osteopenija nedonošenček Medicine R Pediatrics RJ1-570
Acceso en línea:	https://doaj.org/article/3b069f6904224a98bed5c16b44ddce0d
Etiquetas:	Agregar Etiqueta Sin Etiquetas, Sea el primero en etiquetar este registro!

id	oai:doaj.org-article:3b069f6904224a98bed5c16b44ddce0d
record_format	dspace
spelling	oai:doaj.org-article:3b069f6904224a98bed5c16b44ddce0d2021-11-08T17:58:04ZOSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA1318-44232712-396010.38031/slovpediatr-2021-3-04https://doaj.org/article/3b069f6904224a98bed5c16b44ddce0d2021-10-01T00:00:00Z http://www.slovenskapediatrija.si/Portals/0/Clanki/2021/Slovpediatr-2021-3-04.pdf https://doaj.org/toc/1318-4423https://doaj.org/toc/2712-3960Presnovna bolezen kosti (PBK) pri novorojenčku − osteopenija je bolezen, ki je pretežno posledica neustrezne mineralizacije kosti, na njen razvoj pa vplivajo tudi genetski, mehanski in okoljski dejavniki. Po rojstvu se namreč ustavi prehajanje mineralov od matere preko posteljice do otroka, zato je novorojenček za zagotavljanje potreb po mineralih v celoti odvisen od enteralnega ali parenteralnega vnosa. Po drugi strani pa ﬁziološka prilagoditev kosti na zunajmaterično življenje vodi v povečanje resorpcije kosti, tj. ﬁziološko osteopenijo. Dohitevanje mineralizacije pri nedonošenčkih (angl. catch up mineralisation) se zaključi do konca prvega leta starosti, vendar vprašanje dolgoročnih posledic na doseganje maksimalne kostne mase pri tej skupini otrok ostaja odprto. Najboljši pristop k zmanjševanju pogostosti PBK je preprečevanje, ki temelji na presejanju novorojenčkov, izpostavljenih tveganju PBK. Zgodnja optimalna parenteralna in enteralna prehrana, ustrezna preskrba s vitaminom D in odstranjevanje dejavnikov tveganja so ključni za preprečevanje razvoja osteopenije novorojenčka. Biokemijski presejalni testi, ki vključujejo serumsko raven fosfata in alkalne fosfataze v kombinaciji z vrednostmi izločenih mineralov v urinu, so koristni kazalniki presnove kosti. Dvoenergijska rentgenska absorpciometrija in kvantitativna ultrazvočna metoda sta komplementarni metodi merjenja mineralne kostne gostote pri novorojenčkih. V prispevku obravnavamo klinične značilnosti in patoﬁziologijo PBK, njeno diagnostično opredelitev in praktična priporočila v zvezi z obravnavo.Nina MajorancAneta Soltirovska ŠalamonThe Society for Children with Metabolic Disordersarticlepresnovna bolezen kostiosteopenijanedonošenčekMedicineRPediatricsRJ1-570SLSlovenska pediatrija, Vol 28, Iss 3, Pp 147-153 (2021)
institution	DOAJ
collection	DOAJ
language	SL
topic	presnovna bolezen kosti osteopenija nedonošenček Medicine R Pediatrics RJ1-570
spellingShingle	presnovna bolezen kosti osteopenija nedonošenček Medicine R Pediatrics RJ1-570 Nina Majoranc Aneta Soltirovska Šalamon OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA
description	Presnovna bolezen kosti (PBK) pri novorojenčku − osteopenija je bolezen, ki je pretežno posledica neustrezne mineralizacije kosti, na njen razvoj pa vplivajo tudi genetski, mehanski in okoljski dejavniki. Po rojstvu se namreč ustavi prehajanje mineralov od matere preko posteljice do otroka, zato je novorojenček za zagotavljanje potreb po mineralih v celoti odvisen od enteralnega ali parenteralnega vnosa. Po drugi strani pa ﬁziološka prilagoditev kosti na zunajmaterično življenje vodi v povečanje resorpcije kosti, tj. ﬁziološko osteopenijo. Dohitevanje mineralizacije pri nedonošenčkih (angl. catch up mineralisation) se zaključi do konca prvega leta starosti, vendar vprašanje dolgoročnih posledic na doseganje maksimalne kostne mase pri tej skupini otrok ostaja odprto. Najboljši pristop k zmanjševanju pogostosti PBK je preprečevanje, ki temelji na presejanju novorojenčkov, izpostavljenih tveganju PBK. Zgodnja optimalna parenteralna in enteralna prehrana, ustrezna preskrba s vitaminom D in odstranjevanje dejavnikov tveganja so ključni za preprečevanje razvoja osteopenije novorojenčka. Biokemijski presejalni testi, ki vključujejo serumsko raven fosfata in alkalne fosfataze v kombinaciji z vrednostmi izločenih mineralov v urinu, so koristni kazalniki presnove kosti. Dvoenergijska rentgenska absorpciometrija in kvantitativna ultrazvočna metoda sta komplementarni metodi merjenja mineralne kostne gostote pri novorojenčkih. V prispevku obravnavamo klinične značilnosti in patoﬁziologijo PBK, njeno diagnostično opredelitev in praktična priporočila v zvezi z obravnavo.
format	article
author	Nina Majoranc Aneta Soltirovska Šalamon
author_facet	Nina Majoranc Aneta Soltirovska Šalamon
author_sort	Nina Majoranc
title	OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA
title_short	OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA
title_full	OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA
title_fullStr	OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA
title_full_unstemmed	OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA
title_sort	osteopenija nedonošenčka
publisher	The Society for Children with Metabolic Disorders
publishDate	2021
url	https://doaj.org/article/3b069f6904224a98bed5c16b44ddce0d
work_keys_str_mv	AT ninamajoranc osteopenijanedonosencka AT anetasoltirovskasalamon osteopenijanedonosencka
_version_	1718441462590341120

OSTEOPENIJA NEDONOŠENČKA

Ejemplares similares